Biološko razgradljivi (bio) odpadki

Biološke odpadke lahko odlagamo neposredno v posodo ali pa papirnatih vrečkah oziroma zavite v časopisni papir. V trgovinah so na voljo tudi posebne biološko razgradljive vrečke. Posode za biološke odpadke so na voljo pri gospodinjstvih v mestnih naseljih ter na zbiralnicah oziroma ekoloških otokih.

Odlagamo:

Kuhinjski odpadki:

• zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst
• kavne usedline in filter vrečke
• jajčne lupine
• papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke
• ostanki hrane (meso, ribe, kosti)

Zeleni vrtni odpad:

• pokošena trava
• stara zemlja lončnic
• listje
• rože
• plevel
• lesni pepel

NE odlagamo:

• cigaretnih ogorkov
•  
• plenic in higienskih vložkov (odlagamo jih med preostale odpadke)
• mačjih iztrebkov in fekalij
• tekstila, usnja, gume in plute
• mrtvih živali
• zdravil, kemikalij, maščob ali odpadnega kuhinjskega olja, ki spadajo med nevarne odpadke. Jedilno olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, jedilno mast ipd. zbiramo v posebni posodi, ki jo oddamo v zbirnem centru.
• embalaže, stekla, mešanih odpadkov

Pomembno:

Biološki odpadki predstavljajo približno štirideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog. Tako bomo preprečili onesnaževanje narave.

Nasvet:

Namesto odlaganja priporočamo kompostiranje bioloških odpadkov na domačem vrtu (kjer je to mogoče). S tem biološke odpadke spremenimo v kompost in jih koristno porabimo. Nekaj nasvetov za pridelavo kvalitetnega komposta: izberemo zračen in senčen prostor, ki ima stik s tlemi. Pomembno je, da na prostoru kompostnika ne zastaja voda in da v njem mešamo suhe in mokre sestavine. Rezultat kompostiranja je humus, ki je kvalitetna obogatitev za zemljo na vrtu.

Kompostiranje – kako in kaj?

Biološke odpadke lahko odlagamo v rjave zabojnike ali pa jih kompostiram na domačem vrtu.

Skladno z uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki je najbolj priporočljivo kompostiranje bioloških odpadkov v gospodinjstvu.

Za postavitev bodisi lesenega ali žičnatega odprtega bodisi plastičnega zaprtega hišnega kompostnika potrebujemo 2 do 3 m3 prostora, ki je v polsenci in zaščiten pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavimo ga tako, da ne povzroča smradu na sosednjih zemljiščih. Zagotoviti moramo pravilno prezračevanje (enkrat mesečno preobračamo kup), da proces trohnenja poteka pravilno. Poskrbeti je potrebno tudi za zadostno vlago, kar pomeni, da se kup ne sme presušiti ali premočiti (primerna vlažnost je takrat, ko stisnemo pest komposta in se iz njega ne pocedi voda in hkrati ne razpade). Na ta način lahko doma ustvarimo lastni humus in nam ni treba kupovati umetnih gnojil, ki so nevarna za naše zdravje

Odpadki, primerni za kompostiranje, so:

• odpadno vejevje, trava in listje;
• stara zemlja lončnic, rože in plevel;
• zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst ter gnilo sadje;
• stelja malih rastlinojedih živali;
• lesni pepel;
• jajčne lupine, kavna usedlina in filter vrečke;
• pokvarjeni prehrambeni izdelki in kuhani ostanki hrane;
• papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi. To so:

• plastika, steklo, keramika in kovine;
• kosti in maščobe;
• ostanki tekstila;
• vsebina vrečk za sesalce;
• zdravil;
• oblanci in žagovina obdelanega lesa;
• mačji in pasji iztrebki ter plenice.

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) med seboj vedno mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo podgan ali ptičev. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 do 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Po približno šestih mesecih oz. ko je hišni kompostnik poln, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

V zaključenem procesu kompostiranja nastane humus, ki v prsti deluje kot vpojna goba. Ta v deževnih dneh vpija vodo in jo sprošča v času suše. Humus zelo izboljša tako peščeno kot ilovnato prst in jo ščiti pred izsušitvijo in erozijo. Značilnost humusa je tudi ta, da »ozdravi« prst, saj je ta, če je obogatena s humusom, manj podvržena škodi, ki jo povzročajo bolezni in insekti. Humus je temen, zato zbere več sončne svetlobe in tako prispeva k podaljšanju sezone rasti.